Zlati sponzor= zlata kletka ali: davek na reden fuk in redno plačo je izguba svobode

Kakšni kreteni so tipi z več keša!

Nafutrajo si svoj ego s tem, da ti kot partnerki ponudijo (včasih pa celo samo pokažejo!!) delček svojega materialnega udobja – in mi je čist vseen, če so si ga nagrebli »z velikimi borznimi posli« – beri: z drogo, prostitucijo in orožjem al pa z rednim profesorskim delom na fakulteti al pa s štihanjem njive – si avtomatično lastijo še pravico do posedovanja tvoje lulice kot ene jebene nepremičnine?!?!

Vse to poteka relativno klišejsko:

1. najprej te tip premami s tem, da te povabi v jebeno sea view suito Four Seasons. Al Pa Sheraton. Al pa Penzion Plesnik v Logarski dolini, nima veze. Sam da mal smrdi po fensijadi.

2. če si mejčkn bolj klišejska in mejnstrimovska ti kupi mogoče Guccizapokući ali pa Armaninesilazimbeznjegavani. Tebi to jebeno laska.

3. kvazi velikodušno odpira svojo denarnico in se šopiri s šampanjci, smrdljivimi škampi, pocastim lososom in z nadležnim kaviarjem, ki se ti zatika med zobmi. (Fak, zakaj v bistvu najbolj kvazi prestižna hrana tako obupno smrdi in je morskega izvora?!?!??) Ti padeš na v tipično žensko biološko finto, da »…če je dober provajder, pomeni to varnost, kar je ziher fajn zame in za moje future-mladiče, ki jih bom jaz vzgajala ob ognju medtem, ko bo on lovil po pragozdu (dvonožno) divjad.”

4. če si dovolj udvorljiva in dovolj fuknjena na materialno udobje (ki je sicer čisti hudič v angelski preobleki, ampak to ti prikaplja šele, ko je že prepozno…) in če on presodi, da ga s svojo uklonljivostjo in prilagodljivsotjo ne boš ogrožala pri njegovem samosvojem življenskem slogu (ki z leti vključuje vse daljše odsotnosti »zaradi projektov«), si te mogoče še podjarmi z zakonskim jarmom kot vdano kljuse (tebi se pa to faking noooooooro dobro zdi takrat!)

5. in potem ti naštepa za povrh še enega, dva, tri ali pet otrok (pri čemer ne štejem še vseh, ki jih (ne)vede »skreira« še na svojih mnogoterih poslovnih poteh drugim ženskam) in medtem, ko ti porivaš po Central parku ali Tivoliju voziček (obe varuški si že odpustila, ker se jima tvoj mož ni mogel upreti), tvoj tip pa poriva medtem dalje – druge bejbe.

6. in potem…nju ejdž Pepelka ne najde več svojega kurčevega Manolo Blahnik čeveljca.
Iz zdaj se prava pizdarija šele začne. Vsa njegova kurbarija, laži, žajivke, mogoče celo fizično nasilje je NIČ v primerjavi s peklom soočenja s seboj.

S tlačanko v sebi, ki je vse to dovolila.
V imenu ljubezni.
In v imenu Chanela.
In Lamborginija.
In Ives Saint Laurenta.
In Michaela Korsa.
In Christiana Loboutina.

In potem obsediš na eno sobotno dopoldne, pri 40-ih (in več), na kavi brez mleka in sladkorja, v slaščičarni Zvezda, zjebana od botoksov in hjolorona v svojih uvelih licih, na katerih itak ne moreš več skriti sledov staranja, ne da bi ob tem bila videti groteskna, z vagino raztegnjeno od treh otrok do premera vhoda v Postojnsko jamo in s telesom, presušenim ali razlezenim do nerazpoznavnosti, ali pa – še bolj verjetno – z izklesanim bolje od vsake pubertetnice, povrh vsega pa – s črno luknjo groze samoponižanja v srcu.

Ker ti je on itak spizdil z mlajšo nekam, ker je imel pun kurac tvojih nenehnih zahtev in emocionalnih izisljevanj, ki so ti ostajala na koncu kot edino orožje.

Pa še to neuspešno.

Sama tega sicer osebno nisem izkusila, sem se pa bila ničkolikokrat »na drugi strani nebeškega pekla« – kot ljubica, ki je že do plafona razmajani zakon dokončno razdrla. Pa tudi ta pozicija ni nič kaj prijetna – dobiti emocionalno pofrdirbanega tipa, polnega občutkov krivde od svinjarij, ki jih je počel ženi in otrokom, ker si je to pravico kot provajder »legitimno« jemal, je strašno toksično. Imaš sicer lažni občutek »zmagovalke«, a obenem tudi nenehni filing grožnje, da bo ob prvi redni “predaji” otrok, kot mu je to terminsko določilo sodišče ob ločitvi, tvoj novi tip požgal bivšo ženo v spomin na »dobre stare čase«.

Fak.

Emocionalno koncentracijsko taborišče.

In če se slučaaaajno odločiš nadaljevati kljub temu z njim odnos, ki preraste iz romance v resnejšo zvezo, ti takoj zdajle povem – vse dokler ne boš imela vsaj enega ali še bolje točno toliko (ali pa raje še več!) otrok z njim, kot jih ima tvoj tip z bivšo, ne boš mirna, ker ne boš »enakopravna v odnosu«. Ker do takrat si pa na jebeno desetem mestu – najprej otroci, potem njihova mati, potem on, potem njegov posel, potem njegove ne/premičnine in potem mogoče, pogojno, tam nekje na koncu…ti. Ki si bila seveda sprva njegova »velika rešiteljica«, ampak ta veličastna pozicija se po parih honeymoon-mesecih razblini v nič, ker postaneš tudi ti samo še ena njegova emocionalna in seksualna infrastruktura.

Ampak kot nadebudna, dvajsetletna mula, z bleščečo se kariero (vsaj tako se je meni zdelo?!?), sem pač kruzala med tipi vseh vrst (no, ja, saj to počnem še zdaj, tudi kot 43-letna gospa, samo mogoče malo bolj izbirčno in premišljeno…) in ker sem imela takrat tudi daljše obdobje moških, »replik očetovskih figur«, sem si – jebiga! – navlekla nase kakšnih petnajst do dvajset let starejše, bogate in nafurane kurce, ponavadi ravnokar ločene. Njihove kurbarije ob začetku moške druge pubertete soproge niso več uspele prenašati in so jih (sicer mukoma) odjebale, v zameno za svobodo pa dobile pol hiše in namesto ta fensi cabria, siv kombi za otroške vozičke in za tolažbo mogoče še vikend kućicu uz more (z nekaj dest hektarov zemlje okrog), kjer bodo lahko same objokovale usodo in čakale zaman na sms bivšega soproga, ki seveda ne bo prišel.

Vsaj ne vse do takrat, ko se Trnuljčica ne bo zbudila z najglasnejšim alarmom na svojem telefonu SAMA, brez kraljeviča, ki naj bi jo »odrešil« iz večnega sna samoponižanj s predajanjem finančne, intelektualne ali čustvene moči tipu.

Ali pa celo vsega naštetega naenkrat. Ker samo za to gre.

Da ne postaviš na piedestal drugega, ki je videti, da ti je pri nečem »pomagal«, ampak SEBE. Ker če ti ne bi žarela, ga itak ne bi navlekla nase. Ampak naj ti ta notranji žar ostane oziroma se še krepi tudi kasneje, ko se odnos razvija. Problem se zgodi zaradi »samozasužnjenja« ženske takšnemu tipu. In on se seveda – kot pravi fevdalec do tlačanke – v skladu s njenim vajbom do nje tudi vede!

Ampak nič ne rečem – skrajno fukiš so mi uspešni tipi. Ker ponavadi fantastično žarijo. Res so karizmatični. Zardi zadovoljstva s seboj. In to je zame čisti kreativni eros. Globoko spoštujem to, da si nekdo z lastnim energetskim sijem, s pozitivnostjo, z intelektom, mogoče tudi s pretkanostjo ali diplomacijo…nekaj ustvari. Materialno bogastvo okrog nas je itak samo refleksija našega notranjega stanja. Če si v pizdi, te ne bo nihče niti povohal. Ne poslovno, ne privatno.

Se pa premalo žensk zaveda, da “fuk in pozitiva delata keš”, o čemer sem vam že pisala: https://slavetomyself.com/fuk-in-pozitiva-delata-kes/. Žal velja, da si moški z večanjem količine denarja veča tudi količino žensk v svoji postelji (klinc, druga čakra, ki je spolna, je tudi čakra denarja!), ženska pa z vse boljšim lastnim zaslužkom vse manj potrebuje sploh kateregakoli moškega ob sebi. Torej lubice moje – kurbarija vaše hodeče denarnice je pač kolateralna škoda luksuza, ki ga uživate!

Pa še to z leti ugotavljam, da so mi res bogati tipi kljub nesporni intelektualni zanimivosti vse bolj odbijajoči zaradi nivoja zavesti, na katerem običajno so. Jebiga, če ceu lajf vlagaš v materialno, za duhovni razvoj (in temu primerne vrednote) ne more ostati kaj preveč prostora! (Znosnejši so le bogati dediči, ki sem jim ni bilo treba fajtati za materialne dobrine in so lahko kaj delali tudi na sebi, ampak o teh kdaj drugič!)  Zato teh ljudi na določeni točki, ko pričakuješ globino, subtilnost, čustveno sofisticiranost….enostavno – “zmanjka”.  Večina naloudanih moških  je namreč večinoma v jedru strašno čustveno pohabljenih iz otroštva in so zato nadkompenzirali te travme z grabljenjem keša in materialnih dobrin, ki jim dajejo občutek pomembnosti, (samo)spoštovanja  in varnosti. Zato so ti ljudje – vsaj za moje pojme – precej plehki in transparentni, velikokrat izjemno arogantni, predvsem pa prav neokusno nedorasli za svoja leta.

Ostareli, nečimrni fantki, ki jim je malo mar za notranjo rast (ker si itak lahko vse kupi s kešem, tudi ljubezen in prijaznost, kakopak!), vsaj dokler jih usoda ne kaznuje z neko težjo prelomnico, ki jih za silo ponotranji, a ponavadi žal le za krajši čas, kar ni dovolj za globjo preobrazbo.

Vsem izjemam se že v naprej opravičujem in morda ni odveč tudi opomba, da identično velja za zelo bogate ženske.

Kakorkoli –  naj se to »prepucavanje« med spoloma tudi na luksuznem parketu zaradi mene nadaljuje, samo ne mi jamrat post festum. Ne vi, tipi (ampak večinoma ste itak pogubljeni, sori, ker se patološko smilite sebi, ker se vam težko dopove karkoli in ker zato ni kaj dosti upanja, da se boste skozi človeško zgodovino prav dosti spremenili v imenu zrelejših odnosov…), ne ve, drage dame.

Podobno pač privlači podobno!

Če si bodisi ljubica bogatega (ne/ločenega) tipa bodisi njegova trpeča žena ali partnerka s čudovito birkinko iz krokodilje kože poleg vozička z dvojčkoma – v vsakem primeru si v jebeni zlati kletki zlatega sponzorja.

Zavedam se sicer, da se marsikateri ženski jebe za svobodo (in za to, kaj njen moški počne za njenim hrbtom), ker ji je precej pomembnejše udobje, ampak tudi SLEHERNI od teh v neki točki odfuka pokrovko.

Zato tem damam toplo priporočam, da – čeprav je ljubezen v štartu ponavadi nora in slepa in “ga ni čez kumot” – ni slabo, če se čim prej zavedo:

davek na reden fuk (in na redno plačo ali pa na neko finančno joško kot izvor preživetja) je vedno tvoja osebna svoboda.

Jaz sem uspela zaenkrat ostati “neobdavčena”.

To nikakor ni vedno lahko, je pa (vsaj zame, ki nisem rada na povodcu) vsekakor – vredno!

 

Ellen von Unwert Photography.

 

 

Ellen von Unwert Photography

No Comments

Post A Comment