Za 8. marec šopek nageljčkov ali fuk na sindikalni zabavi?

Še do nedavnega sem bila sveto prepričana, da se mi sladko jebe za osmi marec in njegov pomen za ženske.  (Naj mi to Bog in Clara Zetkin, feministka in pobudnica tega praznika, prosim odpustita!) Da mene vsa ta stara šara borb sufražetk za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk, ne tangira. Da to nekako “ni moje”. Volit itak večinoma – kako pišmeuhovsko in neodgovorno, a ne? – ne grem, pravica do skrbništva otroka po ločitvi me seveda ne zanima, mogoče se me je še najbolj dotaknila pravica do enakih možnosti za delo, ker imam občasno poln klinac fajtanja za spoštljive honorarje, ki marsikateremu moškemu skorajda praviloma pripadajo, me si jih moramo pa – nikakor ne z veliko besedami, ampak bolj z neomajno notranjo pozicijo, ki jo tipi začutijo! –  še vedno v večini primerov “izboriti”. Ženska mora iti – sicer na diplomatski način – še mnogo bolj neizprosno na vse ali nič pri poslovnih pogajanjih kot moški, da doseže svoje.

Potem sem se pa zavedla letos, po sedmih mesecih pisanja tega bloga (ki je Joži-stajl spodbujanja žensk k samobitnosti ob moških, k samospoštovanju in ljubezni do sebe!), da so mi prav te fajterke, ki se jim na dan žena poklonimo, tlakovale pot do sem, kjer sem zdaj. Do te točke, ki sicer še vedno ni ravno z marjeticami postlana, stojim pa na njej z že zelo svobodno osebno in poklicno pozicijo.

In zato že kar danes (ker bo jutri itak ves fejsbuk spet poln zguncanih voščil s plastičnimi nageljni) rjuje vaša Joži s svoje Slavetomyself-prižnice: moj globok poklon vsem borkam v zgodovini za žensko enakopravnost, obenem pa opomnik vsem vam, ki z mano delite ta prostor in čas na našem planetu: itak je ta fajt za enakopravnost z moškimi, jebiga, to veste tudi same, do neke mere – sizifovo delo. Ker…it’s a man’s wordl!  In se bojim, da bo še vsaj kakšno stoletje, dasiravno z rahlimi izboljšavami za nas, ženske, tako tudi ostalo.  

Zato vam vaša Joži (uuuuu, faaaak, spet me boste vse “slabo zamaskirane nune” med vami, ki me javno obsojate, čeprav sem “vaš glas in vaše srce” (!!!), a obenem skrivoma sladostrastno prebirate moje zapise takoj, ko vaš mož zasmrči in trikrat prdne pred tevejem, poskušale zaštihat!), polaga na srce:  edini, zveličavni način, kako ublažiti težo in neizprosnost tega, do nadaljnjega bolj moškim na kožo pisanega sveta, je najti UŽITEK v sami sebi!!!

Ste me slišale?

Odjebite vse družbenopolitične okoliščine / vaše – itaknikolidovoljzadovoljivo – finančno stanje / partnerska sranja / to, da spet nimate večernega varstva za otroka / ali da vas še vedno jebeta zgaga in revmatični artritis v desnem komolcu…

Ma, to so samo bedni izgovori na poti do lastne sreče!

Zatreskajte se vase – in to mogoče prav jutri, na dan žena? – tako brezpogojno in noro, kot si že ves lajf zmotno želite, da bi se moški v vas!

Kako se to naredi?  Začnite početi stvari, ob katerih vam srce zaigra. Ja, tok simpl je to, pa kar težko nam gre od rok, a ne?

Plešite, lenarite, pišite, dihajte sveži gorski zrak,  šivajte, nabašte se s kremšnitami, pojte na ves glas pod tušem (tut če ste brez posluha), potujte (tut če ste brez keša), fukajte (tut če vam to ni dovoljeno) – in to z enim, dvema, tremi moškimi, posebej ali naenkrat, al pa mogoče z žensko ali pa tudi z nikomer, če vam trenutno to ne paše, športajte, hodite okrog v krompirjevi vreči al pa vsak dan na trolo v krinolini Christobala Balenciage ali z roza fluorescentimi rogovi na glavi, rijte z nogami po toplem kravjeku,  pejte skočit na elastiki z mostu, poizkusite kubansko cigaro, rišite, krencljajte flet, ma…karkoli, samo da izražate in odkrivate sebe!

In če vam srce reče, da ste – tako kot moja mami  – srečnejše in sebi privlačnejše brez packanja mejkapa vsako jutro, uživajte v takšni, bio/eko- obliki sebi! Ne jebite žive sile. Če se vam pa paše krencljat in lišpat, kot se vaši Joži, ki tudi na ta način proslavlja Stvarnika v sebi, pa tut prou!  In nagonte vsaj jutri moža po otroka v vrtec, da lahko v dveh urah pol mesečne plače zabijete za fukiš spodnje perilo, geliš nohtke, dva metra novih knjig in za tečaj potapljanja na Barbadosu… za karkoli vam pač narekuje notranji glas.

Odfukajte vse lastne nesigurnosti in avtosaboterske glasove, ki vam ves čas nabijajo, da ne pripadate, da niste dovolj pridne, vestne, talentirane, da niste dovolj skrbne mame, ljubeče sestre, znosne partnerke, dovolj strokovne zdravnice, dovolj natanče čistilke, dovolj izvirne slikarke…FUCK OFF vse to! Postanite avtoriteta same sebi in zavladajte svojemu umu, ki vam ves čas poskuša spodjedati tisto, kar je edino res – da je vsaka od vas CARICA. Božanska stvaritev. Ki ima pravico biti točno takšna, kot jo je un tam zgoraj, po svoji kreativni zamisli, izdelal.

In jebemti, osrečite že enkrat sebe z najbolj banalnimi stvarmi,  brez občutka te, v genotip injektirane krivde in imperativa služenja drugim!

Boljš bit sužnja lastnim strastem in užitkom, kot je vaša Joži, kot tlačanka drugim. Tudi vseh vaših pet kričavih frocov in večno nergajoči soprog vas bodo naenkrat začeli oboževati, kronično prezahteven šef pa končno začel spoštovati, ko boste začele oddajati ta sveži, novi, “avtoerotični vajb”, verjemite mi.

In ob vsem tem priznam, da marsičesa, kar je izkusila večina vas, moje dame, jaz morda, vsej pestrosti svojga lajfa navkljub!, še nisem ali tudi celo nikoli ne bom, je pa nekaj, v čemer sem se do potankosti “izurila”  in vem, da je to – predvsem med ženskami –  redko, cenjeno in tako iskano, kot orjaški tartuf:  to je brezkompromisno sledenje sebi in razkošje osebne svobode. Oboje se vam pa zmanifestira v življenju izključno takrat, ko zberete moč in pogum, da  “nataknete poročni prstan” same sebi! Da si obljubite zvestobo in brezpogojno ljubezen do sebe.

Kar morda pomeni, da si letos na dan žena podarite  – namesto ogleda romantične komedije v Koloseju (po kateri boste itak doma spet ves  preostanek večera pospravljale, ker se je vse raztreščilo, ko vas tri ure ni bilo!), en pritajeni, kakovostni fuk z lepim, mladim sodelavcem na sindikalni zabavi (kjer sicer ponavadi kar mrgoli tistih primerkov, ki samo dvakrat na leto odprejo ventile; za nou let, pa za svoj rojstni dan in se jim zato na te, sila redke dni “legalnega razvrata”, toliko bolj veličastno sfuka, kar pa lahko obrnete, enkrat za spremembo, tudisebi v prid!).

In odjebite lepo prosim vse veleumne modrece, ki vam trobentajo s svojih portalov, kaj je za vas dobro in kaj ni, ker vas samo oddaljujejo s tem ropotom od samih sebe  in vas delajo še bolj zmedene in s tem od njih odvisne!  Tudi mene lahko sploh ne poslušate – mislite s svojo glavo!

Ker…tam vam ena po teveju ropota, da bognedej iz golega užitka fukat, ker samo globooooooki, vzneseni občutki telesnosti res kaj štejejo. Ja – faaaaak, kaj pa če trenutno tega junaka, z genialnim umom, toplim srcem in s kurcem do Etiopskega višavja, slučajno NI v radiju 147-ih kilometrov od tvoje pisarne in postelje?!?!  Pa ja ne boš zato vsa nadrkana od seksualne podhranjenosti čakala na nežnega in poštenega Gospoda Pravega ?!?!? (Ki si ga najbrž itak pomotoma že gladko odjebala enkrat v preteklih letih, ker – klinc, tako to ponavadi gre…) Priporočam, da se vsaj enkrat, iz čiste ljubezni do svojega telesa in zadovoljitve trenutnih potreb in želja, prepustiš magari kakovostnemu quicky-ju s stasitim poštarjem, ki ti je ravnokar prinesel v podpis prejem o dostavi shujševalnih sirupov in magnetnih trepalnic za na morje. Zakaj pa ne?!?!

No, in lubice moje, če vam kakšen čistunski psihiater ali profesionalni dušebrižnik ropota, da nikar v takšne “prepovedane situacije” ali pa da (otroci in mladostniki, zdaj pa prosim nehajte brati!) nikar fukat na drogi in alkoholu, ker si takrat “oddaljen od samega sebe” in je to samozloraba in podoben bulšit…lepo prosim, ne bodite kot odrasle osebe, z lastno pametjo in sposobnostjo odločanja v svoje dobro, še naprej tako bogaboječe ali bebasto naivne!

Tudi to je fajn poskusit.

Pa ja ne boste lajfa zaključile kot totalne izkustvene siromakinje, z zajemalko in loncem v eni roki in s plenicami (ki bodo mogoče sicer takrat za vas ali pa za moža) v drugi??!?

Bog ne daj seveda te kemično stimulirane užitke ponavljat, ker se je precej težko s takšnih nebes naslade download-at, to vam povem iz prve roke, ampak je pa za probat, to pa definitvno.

In enkrat ni nobenkrat.

In že samo ena takšna, mejna, a božansko lepa izkušnja, vam bo – zagotovljeno! – za večno spremenila samopodobo vas kot spolnega bitja, dojemanje moških in uživanje v lastni telesnosti. Divjo seksualno boginjo v sebi, ki ste jo morda leta in leta, vse upehane, z lučko iskale po pripročnikih in na tečajih za samopomoč (kjer še največ pomoči potrebujejo ljudje, ki jih vodijo!), boste enkrat za večno aktivirale, ko boste požrle en sam čarobni, seks-prašek, ki se jih v gejevskih krogih valja po tleh kot moke v pekarni in se zavrtele v pogoltne, sladostrastne objeme s svojim ljubim ali pa z naključnim ljubimcem.

Matr, bi vam vsem to od srca privoščila vsaj jutri, za dan žena!

(In ni panike, če bo šla ob takšnem, prelomnem chem-sexu, cela Sava Bohinjka vaših solza po orgazmu iz vas – to je super, da se duša sčisti! Naslednji fuk po takšni, megalomanski katarzi, je pa še bolj osvobajajoč.)

In ne zajebavam se, ko vam to pišem.

Niti ne propagiram teh alternativnih poti do odklepanja železnih, zapahnjenih vrat nezavednega, ker to res ni za vsakogar, samo želim, da nehate, iz golega, naučenega strahu, te načine poti do uživanja v sami sebi, obsojati!

Morda bo za vas ostalo samo pri prebiranju teh vrstic, ampak že če sem vam takole, v teoriji, razširila vaš izkustveni univerzum, je to vsekakor bolje kot nič.

In ker že slišim, kako mi zdajle nekatere moralistično žugate s prstom, da vas učim krive vere – ej, sam ne me jebat s škodljivostjo alkohola in droge v takšne namene notranjega osvobajanja in v tako majhnih količinah! Za telo in dušo so še veliko bolj škodljivi depresija, jeza in obup, ki jih tenstaš v sebi že 29 let ob možu, ki te garba, se ti kurba, je pasivno nasilen s tem, da se ne pogovarja s teboj, ali pa se, a te ob tem nenehno verbalno ponižuje. Dejte no mal kdaj stvari na tehntico al jih pa poglejte tudi z drugega zornega kota.

Z vsem tem radikalnim pisanjem vas pa želim v bistvu spomniti na modrost, ki sem jo v praksi preizkusila (sicer v orjaški količini, kar se je morda zgodilo tudi zato, da sem to dala čez celo namesto vseh vas!):

VREDNO JE ŽRTVOVATI NEKAJ MINUT KAKRŠNE KOLI NAPAJAJOČE, PA ČETUDI PREPOVEDANE NASLADE, V ZAMENO ZA DOŽIVLJENSKI NOTRANJI MIR IN SREČO!

Ne zadušite torej svojih želja potreb (pa če so drugim še tako bizarne!) ali divjega ustvarjalnega vrelca, da bi utišale napade ljudi, porojene iz njihovega smrtega strahu pred vašo prvinskostjo, enkratnostjo in genialnostjo. In naj vas ne preseneti, da bo med njimi morda celo več pripadnic vašega spola (kar je zame totalna ironija in paradoks, po drugi strani pa zaradi foušije tudi nekako logično…!), kot moških.

In naj vam da pri tem dodatni zagon še to, da je meni, vaši Joži, ne glede na to, da mi že 42 let mečejo debela polena pod dvometrske noge s špičaki (mimogrede: hvala za to – naredili ste me prav zafukano močno in iznajdljivo!) in ne glede na to, da poka in pada po meni z vseh strani še toliko bolj, ker imam blond lase, mrežaste štrumpanteljne, računalniške možgane, jasno vizijo svojga lajfa, močno zavedanje sebe, empatičnost, toplo srce, oster jezik in sposobnost samoironije in ne glede na to, da ni lahko preskakovati na dnevni ravni iz nežne vilinčice v gospodovalno šefico te moje Slavetomyself-tovarne in tudi ne glede na to, pa sem velikokrat huuuuuuuda tlačanka sami sebi glede vzdrževanja svoje fasade (ej, na momente mam tut jst poln kufr rednega štrihanja narastka, inštaliranja umetnih trepk, vbrizgavanja botoksa in polnil, obiskov pedikerja in vsakodnevnega spiranja tovornjakov pudra z obraza!)…..TOTALNO, NEIZPODBITNO, BREZPOGOJNO IN NORO FUKIŠŠŠŠŠŠŠŠ BITI ŽENSKA!

Niti slučajno ni lahko, je pa neskončno lepo.

(Joj, kar solzne oči sem dobila zdajle.)

In ta filing bi privoščila tudi vsem vam, lubice moje!

Čist zares.

Ker nikoli ni prepozno, da si dovolite biti to, kar dejansko ste: veličastne boginje v svilenih spodnjih gatkah z roza pentljico, ki spretno vrtite v eni roki kuhalnico in v drugi – bič.

 

Ellen von Unwerth Photography.

 

 

7 komentarjev
  • Marta
    Posted at 23:00h, 07 marca Odgovori

    Ti si res kul! 😉

    • Jožica Srbež
      Posted at 00:01h, 10 marca Odgovori

      🙂

  • Jožica Srbež
    Posted at 10:05h, 08 marca Odgovori

    Hvala, Marta in lep praznik žena vam želim! 😉

  • Sandra
    Posted at 10:29h, 09 marca Odgovori

    Joži, vem, da tale blog pišeš v prvi vrsti zase, ampak vseeno bi ti rada rekla en velik HVALA! Hvala da si tko brezkompromisno ti in s tem tud nam odpreš marsikater ‘kanal’ v glavi. Uživam ko ob branju tvojih objav pade z mene še en košček sfejkane identitete in zavor ki sem jih nekje pomotoma pobrala in pokuka ven pristna jaz… hvala!

    • Jožica Srbež
      Posted at 00:03h, 10 marca Odgovori

      O, super, draga Sandra, to me pa res veseli! Če “odklepam sebe” s pisanjem in s tem še koga od vas, je moje poslanstvo izpolnjeno! Jeseni izide tudi knjiga, zdajle pa že pridno štancam nov zapis za blog. 😉

  • Alenka
    Posted at 16:17h, 11 marca Odgovori

    Amen!

    • Jožica Srbež
      Posted at 17:09h, 11 marca Odgovori

      Hvala, Alenka! 😉

Post A Comment