Tudi tebi po razhodu s partnerjem kriči duša na pomoč? Zveži jo!

Tudi gestapovski red in disciplina sta lahko odvisnost.  Ozavestila sem, da sem od te oblike (samo)nadzora že skorajda zasužnjena. Še celo v razvratni petletki mojih orgij in zabav sem ohranila vsakodnevno rutino jutranje in večerne joge in meditacije ter obveznega večernega športanja v naravi ali v hladnejši polovici leta v fitnesu. Včasih sem prilezla na mučilne naprave v telovadnih dvoranah še rahlo zašvajsana od pretekle noči, ampak važno je, da sem zadano rekreacijo opravila. Vsakodnevni »obredni dril« je morda tudi edini (!!!) stabilni in predvidljivi element mojega turbulentnega življenja, ki mi ponuja obenem še občutek neke notranje varnosti in stabilnosti.

Sicer znam biti za soljudi naporna, ker pri teh dnevnih »samonegovanjih« zlepa ne popuščam, ampak glede tega se pa – do nadaljnjega – ne nameravam spremeniti, ker res ne čutim, da bi bilo to meni v prid. Raje grem komu malo še malo bolj na klinac kot že itak, kot da ne poskrbim najprej za svoje psihofizično blagostanje. Ker če ni najprej tvoja lastne harmonije na najbolj bazični ravni, kot je telesna, kako bi jo potem lahko pričakoval v svojem življenju!?! Če sem jaz okej, je ves svet okrog mene okej, je moja mantra.

Lahko rečem, da sem na svojo železno voljo, disciplino in vztrajnost (ki mi seveda pomagajo premagovati tudi čudovite, a naporne hribolazniške ture na dvatisočake) kar odkrito ponosna, ker to krepi mojega duha tudi v drugih situacijah, ko me življenje na skrajno zoprn način preizkuša.  Jaz sem soul solder, dušna vojakinja. Vrhusnko trenirani, spiritualni marinec. Tako pri nedavnem, uspešno premaganem, dvomesečnem okrutnem trpljenju med okrevanjem moje Ulle po nesreči, o čemer sem vam že pisala: https://slavetomyself.com/ljubezen-na-povodcu/, kot tudi pri mnogoterih bolečih razhodih z mojimi ljubimci, sem se uspešno pregrizla skozi pekel prav zaradi gestapovske discipline telesa in duha.

Nimam milosti do sebe.

In ne furam občutka žrtve.

Ko me življenje ugrizne – ugriznem nazaj.

In to s petkratno močjo.

Čustveni vrtiljaki po ločitvah od partnerjev, ki jih mi, ki imamo malce manj konvencionalno intimno življenje, doživljamo zelo pogosto, vezani ljudje pa nikoli ali pa morda le enkrat v življenju, so peklenski, ker »napadejo« srčno čakro, ki je – zaradi zgoščenosti čustev – naš največji motor. Ko ta zariba, nam gre u klinac: FSE! Saj sami veste…emocionalno zakislenemu in potrtemu se ti vsi kakovostni novi projekti ali potencialni novi partnerji ali ljubimci v veliiiiiiiikem logu (nezavedno) izgibanjo. Ponavadi potem nase privlečeš s svojo nizko frekvenco sebi identične – torej podrekane poslovne in osebne naveze.

No, in kot že veste, gredo vaši Joži intimni odnosi z nasprotnim spolom izjemno slabo od rok – v dvojini mi partner pritiska na toliko nevralgičnih točk (ker vsak moj moški – seveda! – vedno pooseblja ljubečo torturo katerega od mojih dveh čudovitih roditeljev), da so mi vse zveze s tipi precej velik napor, ki ga vsakič relativno hitro – zaključim.

Jebiga, veliko lažje pohendlam bolečino ob razhodu, ker vem, da ji bo zagotovo v sladki samskosti kmalu sledilo olajšanje, kot bolečino čustvenega masakra znotraj zveze, ker v tem primeru žal nimam nikoli »zagotovila« (no, ali pa upanja?), da bo odrešitev v smislu vsaj relativnega spokoja in miru, sploh kdaj nastopila!

Boli me pa razhod kljub temu vsakič znova ko sam satan, verjemite mi. Ne glede na vsa »samoregenerativna orodja«, ki jih premorem in ne glede na vso to mojo samozadostnost. Ker če se kdo zaveda, da je drug človek, ljubljena oseba,  ena največjih in najtrših drog, ki se je najhitreje navadiš in najtežje znebiš (saj veste, kolikokrat se še vrnemo v mučenje k bivšemu, preden ga zares odjebemo!), potem sem to jaz. Navezanost je cel hudič! Zato imam jaz besedo »attachment« najraje samo v emailih…

Ampak, ker je k sreči vsak od nas fenomenalno opremljen za življenjske izkušnje, ki so nam položene v zibel,  sem se jaz pač vrhunsko zverzirala v vsakokokratnem pobiranju lastnih razbitin duše iz pepela po razhodih z moškimi.

Zato bi bil skorajda greh, da vam vaša Joži, kar takole, ex katedra, ne bi predala svoje preverjene recepture za rehabilitacijo po padcu na življenjsko dno, ki je pravzaprav uporabna po vseh oblikah katastrof, ki nas fuknejo iz cone udobja in ki nam jih lajf vsake toliko servira.

Torej: tule je OSEM RECEPTOV, česa se je dobro držati v prvih treh dneh in v prvih treh mesecih po šoku.

Kaj je najpomembnejše V PRVIH TREH DNEVIH?

  1. TELEFON STRAN! Največje neumnosti delamo, ko smo v afektu. Kogarkoli boste kontaktirali na tako nizkh frekvencah, vam bo – vede ali nevede – zadal novo bolečino. Privoščite si obilico SAMOTE in TIŠINE, če je le mogoče, s pobegom v naravo. Ne bojte se sprva mučnega dialoga s seboj. Samo soočenje z lastno notranjostjo vas lahko osvobodi in prenovi. Premišljeno izberite samo enega, dovolj subtilnega človeka, ki mu zaupate svoje trenutno počutje, ostale ljudi vse začasno »zamrznite«, da si z neuravnovešenostjo ne naredite škode. Če vam je tesnobno zaradi zgoščenosti težkih emocij, raje PIŠITE o teh občutkih, ker boste hitreje vzpostavili čustveno distanco do situacije kot z jamranjem po kufetih, ki vas bo naredilo le še bolj anksiozne.

 

  1. POSPRAVITE STANOVANJE in OČISITTE AVTO! Zveni banalno, a ko delate red zunaj, ga delate obenem tudi znotraj sebe, poleg tega pa skozi to meditacijo dobite zaradi vpogleda vase med ribanjem fug med ploščicami v kopalnici, še nešeteto koristnih odgovorov!

 

  1. Zelo pomembna je diciplina vsakdana: POPIJTE VSAJ LITER DO DVA VODE DNEVNO (to čisti telesne in čustvene toksine!) in – S KURAM VSTAT IN SPAT! Ne ponočujte in ne poležavajte, četudi imate morda za to možnost in vas negativizem še bolj vabi v takšno pasivnost. Toda ležernost in neorganiziranost samo na kratki rok navidezno prineseta olajšanje, dolgoročno pa te – takole akutno čustveno razbolenega – vodita le v še večjo depro. Torej: bioritem na vajeti! In prosim nobene panike v zgodnjih jutranjih urah  – vsem nam je takrat najtežje, ker se med spanjem za silo spravimo v harmonijo in ko se prebudimo v novi dan, trešči kruta realnost še siloviteje v našo dušo. Za premagovanje te strahotne diskrepance med dejanskim in želenim, PIŠITE o tem!! (In brez slabe vesti tudi jokajte, če vam to prinese olajšanje.)

 

  1. Ko se ste najbolj razboleni NE NAREDITE NIČESAR ZA HIPNO TOLAŽBO, KAR BI LAHKO OGROZILO VAŠE ZDRAVJE, ŽIVLJENJE ALI BANČNI RAČUN!

Šoping odpade, babe moje!  Hiter fuk s sosedo, po katerem bo ostal po orgazmu samo beden in grenak priokus samozalorabe tudi, lupčki moji! Alkohol ali opojne substance pa še sploh, ker je to še ena bližnjica, ki vodi čez minsko polje – eksplodiralo vam bo pod ritjo, če boste že tako notranje šibki sebe še bolj ohromili in pomehkužili z vnosom substanc, ki samo hipno zademfajo bolečino.  Privoščite si samo kaj minimalnega, kar vam poboža dušo, ni pa v nobenem smislu za vas riskantno.

 

No, ko pregurate prve tri dni pekla, sledijo akutni PRVI TRIJE TEDNI – kaj je najpomemebnejše za čim hitrejšo regeneracijo duše v tem času?

Vzdrževanje TELESA, torej templja vaše duše!

Zveni tako banalno, ne?  Ampak zapomnite si:  ko je duša v razsulu, je treba najprej poskrbeti, da bo – od bolečine in jeze ošibljena – vsaj bivala v »varni in lepi hišici«, vašem telesu, ker se bo s tem veliko lažje in hitreje obnovila. Zato:

  1. ZAČNITE Z DIETO Z ANTIOKSIDANTI! Že ko začenjate slutiti, da je zakonski ali partnerski brodolom »pred vrati«, da je sta razhod ali ločitev neizogibna (ali pa da se stopnjuje katerakoli druga vaša težka življenjska situacija), se z vsem srcem zavzemite za svojo prehrano! Še mnogo bolj, kot se sicer. Če vam je pa skrb za zdravo prehrano sicer tuja, je pa to za vas super priložnost za novo rojstvo v tem smislu! Morda ste potrebovali pravv takšno klofuto, da začnete končno paziti, kakšno gorivo zlivate v svoj motor! Zelo vam priporočam, da vnesete v vašo prehrano riž in brokoli, ki sta vrhunska »čistilca« – jaz sem zaradi svojih nenehnih spajanj in razhajanj preventivno kar večino časa na teh dveh živilih! Svetujem vam tudi, da – vsaj začasno – povečate količino zaužitih rib ali celo rdečega mesa, ker le-to krepi. V tem času pa potrebujete – poleg čistosti misli – prav moč in ozemljenost. Notranja trdnost, h kateri prispevate tudi s pravim izborom prehrane (čeprav je še za to sistematično skrbeti, ko nam lajf pokaže zobe, res težko!), vam bo večala notranjo osrediščenost v razburkanem morju vsakdana.

 

2.Povečajte TELESNO AKTIVNOST. Odlična je kakršnakoli redna telesna  vadba – še najbolje je, če je v naravi, ki pospešeno celi rane, a če vam dvoranske vadbe bolj ustrezajo – samo akcija! Vse je bolje kot sedeti doma pred televizijo, s čipsom, čokolado in škatlo robčkov.

 

3.In kar je najpomembnejše SPREJMITE NOVO SITUACIJO – UPIRANJE  danim dejstvom ustvarja še več trpljenja!  NE futrajte pa svojega bolečinskega jedra z obujanjem spominov nanj in s prebiranjem starih sms-ov. Ker ga to ne bo priklicalo nazaj. Samo kvarili si boste že načeto samopodobo, ker se boste vračali v pogubo in s tem dajali ventilator v drek! Samo vaša nova vibracija, vaš nov notranji žar, zgrajen na novem načinu življenja, lahko sproži spremembo – da pride popolnoma nov človek, na vaših novih frekvencah, v vašo bližino. (Ali pa, da se neka druga vaša situacija hitreje obrne na bolje.)

 

4.Najdite si čim prej TERAPEVTA, da vam pomaga videti lučko na koncu tunela oziroma začnite prebirati knjige ali pa si poglejte videe enega največjih duhovnih mojstrov našega časa, Eckarta Tolle-ja https://www.eckharttolle.com/, ki vas bo pomiril in vam dal (poleg vaše Joži) dodatna orodja za boljše počutje na dnevni bazi, tudi v času notranje krize. Zelo malo je vibracijsko prečiščenih, nju-ejdž gurujev za dušo, ampak Eckart je eden izmed njih!

 

Torej bistveno je – ko je najhuje, ko ste kot ožeta krpa vileda, brez volje do življenja, točno takrat naredite vse tisto, kar zveni najbolj zorpno, ker – klin se s klinom zbija! Ko vam v krizi kriči duša na pomoč, jo “zvezite”.

S tem, da se zagrizete v najhujši klanec, sopihate in švicate do onemoglosti, organizirate si vsakdan, da boste vpeti poleg rednega dela še v vse mogoče aktivnosti, in to predvsem športne. Mens sana in corpore sana. Zdrav duh v zdravem telesu. Psihično ojačate samo s fizično aktivnostjo in z zdravo prehrano, ker se s tem dejansko spomnite na ljubezen do sebe, na katero ste pozabili v težkem obdobju, je pa ključna za vaš dvig z dna.

Hitlerjanska disciplina telesa in duha vam bo pomagala hitreje splavati iz čustvene groze kot ujčkanje sebe, čeprav človeka – zaradi občutka nemoči – kar vleče v to. A se je treba lotiti samozdravljenja ravno po obratni poti, kot je tista, ki se ponuja lagodno na pladnju kar sama od sebe.

In – Bogobvaruj! – nikar ne limajte počenega lonca, četudi vas vleče v ta postani golaž z bivšim, ker…. v lastnem dreku sicer smrdi, je pa tako zelo lepo toplo, knede?

Odjebite ta del sebe, ki bi se najraje oklepal starega zgolj iz navade.

In verjemite mi – za vogalom vas čaka, notranje prenovljene, še veliiiiiko boljši človek, kot je ta, s katerim sta si povedala že vse, samo niste si morda še povsem priznali tega.

No, to je bila nedeljska pridiga Jožice Srbež.

Čeprav takega, eksplicitno tutorskega načina iz ameriških knjig za samopomoč – kot že veste! – reeeeeeeees ne maram, ker smrdi po manipulaciji z množicami (in zato se tudi bojim, da bo tale zapis zvenel kot sramežljivi fuk motivacijskega govorca in serijskega morilca!!!), bi vam v kakršnemkoli drugačnem paketku težko res učinkovito podala (zame zmagovito) recepturo iz tega mojega Duhovnega laboratorija užitkov in bolečine.

Ker pa je to moj prvi tovrstni, terpavtsko-kreativni izbruh (moje zapise o žmohtnejših tematikah seksdrogeinrokendrol, ki jih štancam v Tovarni  poželenja ste v preteklem letu že zelo lepo sprejeli, kar mi je res v čast in veselje!), me seveda zelo zanima, če vam je tale moj prvi, laboratorijski  izdelek, uporaben.

Če vas katerakoli, za vas pereča tematika, glede katere vam lahko podam praktični nasvet iz prve roke, še posebej zanima, se zelo priporočam, da mi to sporočite; z veseljem vam pomagam!

 

Naprej zastava slave,

na boj junaška kri,

za blagor očetnjave,

naj samodisciplina telesa in duha govori! 

 

Ellen von Unwerth Photography. 

8 komentarjev
  • Aleksandra
    Posted at 13:28h, 08 julija Odgovori

    Svaka čast 🤗😂😘

    • Jožica Srbež
      Posted at 16:21h, 08 julija Odgovori

      Hvala, Aleksandra! 😉

  • Lidija
    Posted at 11:55h, 09 julija Odgovori

    jp, koristno… saj večino tega smo že vedeli, ampak ima čisto svoj čar, če to pove Joži – ta njen način povzroči, da se ti zadeva zares usede tja zadaj v lobanjo 😉 skratka, hvala za opomnike, kako pri “zdravljenjih” 😉 🙂

    • Jožica Srbež
      Posted at 00:47h, 10 julija Odgovori

      Joj, Lidija, očitno je še vedno ogromno tistih,ki jih ta tematika zanima ker… v 48. urah skoraj 1000 klikov na ta zapis…kaj takega se mi v preteklem letu pisanja bloga ni nikoli zgodilo. Ampak nikoli. Pa sem dobesedno zlivala dušo pred vaša občestva….Čeprav priznam, da sem tudi jaz skorajda zehala ob pisanju in prebiranju svojih besed tokrat, očitno kar zelo veliko ljudi ni, ker potrebujejo prav takšne, šnel-kurz recepte v ameriškem slogu. Jebiga, vsaj stestirala sem. 😉

  • Tadeja
    Posted at 10:05h, 16 julija Odgovori

    Pri tebi občudujem prav to česar pri sebi ne maram- gestapovski red in disciplino. Nekoč sem brala nek članek o tem zakaj je Madona tako uspešna. Navedli so prav to:- ker je tako zelo disciplinirana in ne odstopa od začrtanih meril. Jaz ne bom nikoli Madona, je že zdavnaj prepozno. Nikoli ne bom niti vsaj pol tako uspešna kot ti, ker težko sledim strogi disciplini. Moram se zelo potruditi, da disciplina, ki jo pri sebi sprejmem, izvira iz notranje želje in ne nuje. Iz ljubezni in ne prisile. Tu je pa kar precej dela zame. Prijazne poletne pozdrave Joži&Nina in čakam na knjigo 🙂

    • Jožica Srbež
      Posted at 10:40h, 16 julija Odgovori

      Draga Tadeja, vse je res, kar si napisala,, .ampak zdaj ti bom rekla, nekaj, kar ti (spet mogoče?) ne bo najbolj všeč: včasih je treba v življenju zavzeti zelo radikalno notranjo držo, ker se sicer NIČ, ampak res NIČ ne zgodi, samo plavaš v megli samega sebe… torej nč filozofirat, nč jokcat, nč jamrat, nč razglabljat – JUST DO IT! Nore stvari so nore samo dokler jih ne narediš. Torej: jih naredi! In nikoli ni prepozno. Kjer je volja, tam je pot. Jaz verjamem vate. Joži pa tudi. 😉 .In obe tudi tebi želiva mega poletje!!

  • Tadeja
    Posted at 18:41h, 17 julija Odgovori

    Popolnoma se strinjam s teboj. Popolnoma. Thx.

    • Jožica Srbež
      Posted at 23:24h, 17 julija Odgovori

      💛💚💙💜😘

Post A Comment