Čevapčiči ali mehki pornič iz sedemdesetih?

Seks v morju. Zveni klišejsko, ne? Ampak je blo n-o-r-o. Še danes točno vem, kje na Jadranu se je zgodilo. In vsi z obale so skrivoma buljili v naju. Ampak mogoče me tut mejčkn rajca, ko čutim, da sem opazovana pri nečem, kar je v javnosti – vsaj načeloma – “nedovoljeno”. Jebiga, Jožica je pač mal (konstruktivno) fuknjena.

Prišel me je obiskat na morje, ta moj stasiti rokometaš, samo zčez vikend. Ker sva se kot dolgoletna ljubimca nenehno po malem drkala v glavo, pa se zajebavala, pa se izzivala z drugimi moškimi in ženskami, pa z razhodi in zbliževanji (in vse to jebenoooooo veliko let, v neskoooooooooočnost!), mi tudi njegov prihod ni predstavljal nekega straaaašnega veselja. Celo malo na klinac mi je šel. Fuknil me je s tira mojega ustaljenega dnevnega ritma (=joga, meditacija in pisanje zjutraj, vmes kopanje, potem zvečer lauf med istrskim grmičevjem…joj, kako imam rada to svojo zguncano, a blagodejno dnevno rutino, s katero ohranjam psihofizično ravnovesje!). In ker sem vedela, da bo spet ponoči “prižgal motorko”  (fak, kok je ta model smrčal!!…in to tudi, ko ni bil pijan…!!), sem bila že zjutraj, ob njegovem prihodu, prav nezabremzano nadrkana, ker sem vedela, da v paketu z užitki z njim pride tudi slabo prespana noč.

Hotel se je kresniti z menoj že takoj po tem, ko je po prihodu odložil potovalko na tla in se stuširal, ampak sem ga gladko odjebala. Čeprav sem slutila, da kot partnerja zaradi silovitosti karakterjev ne bi mogla funkcionirati skupaj niti dva dni, sem si nekako podzavestno vseeno želela, da bi mogoooooooče, po toliko letih jebenega jajcanja in on-off-odnosa , naredil on vendarle kakšen korak naprej iz najine faze ljubimcev.

ON.

Ne jaz.

Ker definitvno mora moški narediti ta kvantni preskok na višjo kvalitativno raven v odnosu! On mora dati pobudo. On mora čutiti to željo. Ker samo, če je dedec, ki je že itak genetsko predisponiran s “klicem divjine” (=s prirojenim osemenjevanjem, po domače: s kurbarijo),  100-odstotno zainteresiran za resnejšo zvezo, se lahko pogovarjamo o nečem stabilnejšem, ali pa vsaj bolj jasno zdefiniranem. Že če je tip samo 99-odstotno “za”, draga moja, spakiraj kufer po hitrem postopku in pozabi celo zgodbo! No, ker mogoče res nisem ravno klasična ženska in me hitro začne “resna zveza” utesnjevati in dolgočasiti, se pri meni ta “wake up-call”, da je treba v neko smer barko premakniti ali pa jo zapustiti, zgodi mnogo kasneje, kot se pri običajni ženski.

Včasih se pa tudi sploh ne.

Kar pomeni, da se potem z moškim lahko celo takole, več let (!), “pretakam po brezzračnem prostoru”.

In da si moškega vsakič znova enostavno vzamem.

Kot potrošno robo.

Relativno tehnicistično torej, a seveda z veliiiiiiiiiko lepih emocij, brez tega pa vseeno ne gre!

Vsaka, vsaj relativno čustveno zdrava ženska, potrebuje za kakovostno in poživljajočo predajo moškemu vsaj nek minimum čustvene povezave z njim.

Brez te je pa dotik prazen.

Boljš potem likat perilo celo popoldne al pa kosit travo.

No, vsaj meni.

Tisto soboto me je popadel moj, zelo znani, shizofreni filing, ko začnem notranje begati med to tole utilitaristično bitch, ki ima dejansko ves lajf in spolno življenje ukrojeno totaaaaalno po lastni riti in ki ves ta svoj kupleraj tako ali drugače bivših moških tudi vešče obvladuje (čeprav je vračanje k ex-boyfriendom še slabš kot pogrevanje McDonaldsovega pomfrija in vam ga, drage moje, toplo odsvetujem,  so včasih emocije presilovite in se zato ne morejo v enem šusu, ob dejanskem razhodu, že dokončno izpeti, jebiga!!!) in med ubogo revčko, prosečo sosedovo Metko, ki čaka, da jo bo kdo le morda “v zakon povabil”, knede,  in jo v tistem trenutku obsede žrtveni hudič z mislimi v stilu: “Pizdaasejaztemutipuprodajamkotzastonjkurbaalmebožeenkratzaprosuzaroko?!?!”

Jooooooj, kakšna notranja vojna.

Ampak, danes, po toliko letih tovrstnih vez s tipi, sebe že tudi v teh notranje razcepljenih stanjih malo z rezervo jemljem.

Takrat se pa še nisem.

In sem zaradi bolečega zavedanja, da ko si enkrat že tako globoko zgolj v telesnosti z moškim (kar pomeni, da je on itak že dobil, kar je želel in kaj bi se potem še kako drugače trudil okrog tebe!?!?), niti slučajno nisi več v poziciji, da lahko ti sama postavljaš kakršnekoli “pogoje”.

Ampak za slednje je potrebno enormno obvladovanje “nižje narave” – ker če je ženska sužnja lastnih potreb, bo sužnja tudi moškemu.

Šele ko zavladaš sami sebi, ko daš na vajeti tega podivjanega konja svojih strasti in začneš “upravljati s svojo seksualnostjo” tako, da je tebi prid, imaš tudi “moškega na daljincu”.

Samo ženska, ki je kraljica najprej sami sebi, je lahko tudi kraljica moškemu.

Ker tega takrat, pri tridesetih, še nisem vedelela ali znala, sem se zaradi občutka brezizhodnosti, ker sem odnos z rokometašem zastavila predvsem na seksualnih temeljih, začela počutiti popolnoma nemočna.

In sem zato seveda postala do njega prav pasja.

Čista prasica.

Imela sem popolno seksualno oblast nad njim, čustveno sem bila pa čista tlačanka.

In zaradi tega mi je šel tako veličastno na klinac, da sem ga dobesedno par ur po prihodu skorajda ignorirala…mislil je že, da je zaman na Dragonji pri 38-stopinjah tri debele ure v vrsti na carini stal.

In ker v apartmaju od mene ni dobil ničesar, sva šla pač – oba namrgodena – na plažo.

In sva mežikala v sonce, se parkrat skopala, se zmenila, kam greva na večerjo in potem, ko sva se že predala, da jebiga, bova pač “psevdoincestuozna bratec in sestrica na počitnicah”, mi je ponudil, da me namaže s kremo po hrbtu.

Nisem se ravno branila.

Dotik je imel pa za popizdit prijeten.

In zverziran.

Tip je imel filing za filing.

S svojim erotomanstkim vajbom si vedno navlečem nase (hm, in vase!) vrhunsko strenirane kurbirje, nadarjene za sofisticirani in dražeči dotik.

In vsi ti Casanove (bolj ali manj podzavestno!) sovražijo ženske zaradi svojih težavnih mater, ki so jih v otroštvu čustveno pofrdirbale s svojimi težavami.

V bistvu ta tip moških obožuje sebe, in prav to jih dela tako imenitne ljubimce!

Ker v bistvu sledijo lastnemu užitku, s tem ga pa producirajo še ženski.

In vsi ti moji šoceljni se reeeeeeeees znajo strastno pofukat ali nežno prepletat med ljubljenjem – ma, jebeno čudoviti multipraktiki so!

Praktično – vsi. Ne pretiravam.

Tudi tale rokometaš je bil.

 

…In tako začne naenkrat polzeti s hladno kremo na rokah po mojem razgretem boku.

In mi nežno masirati levo ritnico.

In potem še desno.

In potem mu je roka za nekaj trenutkov ušla med moje noge.

Trznila sem.

Njegov dotik me je zrajcal vsakič, in to v dveh sekundah.

Globje sem začela dihati in on se je z roko vrnil nazaj na moj hrbet, me s krožnimi gibi zmasiral po križu in se sprehodil z obema rokama navzgor, do vratu, ob tem pa ves čas suvereno ostajal kvazi “hladen in odsoten”.

O faaaaaaaaak, kako me je šele to nakurilo!

Vse se mi je začelo lepiti in pocati med nogami….In nisem več vedela, ali mi je vroče pod tisto jebeno rjuho, razpeto na nama, ali se potim od totaaaalne zrajcanosti….

In kakšna klišejska situacija – mazanje kreme za sončenje!?!?!

Za osnovnošolce.

Ampak je vžgala.

Jaz, ki sem sposobna celega taeatra med ali pred seksom, še Prešernovo Turjaško Rozamundo tipu odrecitirat medtem, ko mi sedemkrat zaporedoma pride (in se ne hecam!), pa afne guncat z Agent Provocateur štriki s svarovski kristali čez celo telo, pa se igrat z usnjenimi bički, pa vibratorji s sedmimi prestavami in tolikimi funkcijami, da rabiš zanj že izpit za avto, pa jebeštiikakšneševsekuhinjskepripomočke sem pripravljena vklopiti v dražljivo predigro, jaz…..sem se do kooooonca nakurila – z mazanjem pofukanega Copertone olja po svoji razgreti riti.

Fak.

Kok simpl, pa tok dobr.

Če je med dvema erotični naboj, če je prisotna ta divja, živalska naelektrenost, se tudi najbanalnejše situacije lahko spremenijo v eno samo, zblaznelo poželenje.

Kakšna magija človeškega telesa!

….ko se je s prsti sprehodil od vratu do ramen, so mi šli mravljinci  po celem telesu.

Konvencionalni moški bi te v takšni situaciji jadrno požgal na plaži, vsaj delno skrit pod čudovito razpeto, belo ponjavo, on pa ne.

“Greva v vodo, ” mi je odločno predlagal.

In sem pridno ubogala.

Ker je bila plitvina še dooooooooolgo po tem, ko sva odplavala od obale, sva se nekje na pol poti ustavila, ker nama je bila obema, skoraj dvometrašema, voda le malo nad pasom, in se objela.

Spet ta eksplozija ob dotiku najinih teles!

Vedela sem, da naju opazuje tistih nekaj ljudi na obali.

In me je to začelo še bolj noro rajcati.

In vedela sem, da je skrajno “neprimerno”, kar počneva.

In me je tudi to začelo za popenit vzburjat.

Še preden sem se pokesala za vse svoje grehe, zmolila en očenaš in dve zdravimariji, sem se znašla prav veličastno nasajena nanj (ooOoooOOO0ooo, faaaaaaaaakkkkkkkkkk, kako je pa ta človek pasal vame!!!).

Začelo mi je biti vseeno za ves svet okrog.

Sonce je žgalo, voda naju je od pasu navzdol hladila, najina otekla jezika sta se prepletla in ugriznila sem ga v ramo….

*********

Bliskalo se mi je pred očmi od strasti.

Sopla sva kot dve razmočeni lokomotivi tam, sredi zaliva, in uprizarjala Hansom in Wolfgangom in Gertrudam in Milivojem in Giovannijem….mehki pornič iz sedemdesetih.

Globoko grlo, pa ta kultna klasika…

Še en moj “seks stoletjaaaaaaaaaaaaa”!!!!

Ma, jebeš ti Sex and the city – Sex and the sea!!!

Obema je prišlo.

Naenkrat.

Ubrana orgazmična simfonija.

Kadar je seks res ubijalsko dober, padem nekako v trans…v neko alfa-stanje, ko se ne spominjam več vsega do potankosti…nekam onkraj me ponese….

Z rokometašem sva bila totalno v svojem milnem mehurčku, zadeta drug od drugega…mogoče tudi neprimerno glasna, ne samo neprimerno – vidna.

In sladko se mi je jebalo v tistem deliriju, ali me vzame za ženo al sva pa še ceu lajf part-tajm-laverja.

Če sem že kardinalno zajebala z razdajanjem telesa njemu od vsega začetka, tega tale vikend pač ne bom mogla popraviti.

In – jebiga, ni mi preostalo drugega kot v sekundi umakniti vsa pričakovanja do njega in samo še uživati v trenutku.

Vsa lepota in večnost sta dejansko zapakirana v TUKAJ & ZDAJ!

Saj ne da bi to “zabetoniranost v momentu” vedno obvladovala – ponavadi raje težim tipu in sebi v želji po naknadni zaščiti svoje raztreščene integritete in razjebane samopodobe – , ampak ta spiritualna veščina mi je takrat rešila situacijo, da si nisem do daske zajebala počitnic.

Potem sva si srečno olajšana popravila nazaj kopalke (genitalije kazati v javnosti pač ni primerno!!) in plavala nazaj na obalo.

Z malo nelagodja in sramu sva popokala brisače in vso kramo in – šla na čevapčiče.

 

Ellen von Unwerth Photography. 

1 Comment

Post A Comment