MISS BUTAL 2018

Ej, a vi pri sebi ali pri partnerju tolerirate prijatelja nasprotnega spola, ko ste v resnejši (ali celo v zakonski) zvezi z nekom? Joži ga ne. Kadar je dopustila sebi še enega “zaveznika zunaj zveze” ali pa svojemu partnerju še eno “dušno frendico” poleg sebe, je bila tista njena ljubezen že tik pred pogrebom.

Ajde, dobri odnosi z nekimi bežnimi znankami in znanci, to je povsem normalno, karkoli globjega je pa že anomalija. (In ne mi mešat tega z vzajemnim dogovorom dveh ljudi za svingerstvo, ker je to drug šmorn, dasiravno ima podoben imenovalec…ampak o tem mogoče kdaj drugič…)

Lahko mi očitate, da imam – pri vsem tem svojem (neo)liberalističnem pogledu na lajf – zelo konzervativne vrednote (in prav vam dam, res je to – javite mi, ko bo na svetu kakšna politična stranka, ki združuje to navidezno kontradiktornost – takoj se včlanim, ji spedenam sponzorje in ji zastonj delam piar!), ne mi pa skočit u luft, da sem preveč radikalna v svojih stališčih.

Ker nisem.

Jaz samo nimam več v tem smislu same sebe (ali partnerja) za budalo.

In obenem imam sramotno bogate (in tudi travmatične) izkušnje glede tovrstne ‘odprtosti’ v zvezi.

Pa precej neskromno lahko trdim, da kar zelo dobro poznam moško dušo in njeno dinamiko ob prepletu z žensko.

Kar pa seveda še ne pomeni, da Joži tudi ujemanje s tipi gre dobro od rok – če bi mi to šlo, zagotovo ne bi napisala prav o tej tematiki po tri zapise tedensko na svojem blogu, to vam je najbrž jasno…! Brez sramu vam priznam, da mi gre dost boljš od rok infinitezimalni račun (z vsemi jebenimi integrali, limitami in odvodi), pa da hitreje izračunam prostornino stožca al vam pa pravilno Pitagorov izrek izstrelim ob enih ponoči iz sebe, kot pa, da se lahkotno in elegantno ujamem v dvojini z moškim!

Jebiga, meni to res ne gre.

Sem pa bila ljubeča “dušebrižnica v štrumpanteljnih” že prenekateremu moškemu z razpadajočim zakonom ali zvezo, pa tudi jaz sem tovrstno, zasilno pomoč  (ki te kasneje trešči po glavi kot bumerang!) poiskala, ko je meni zaškripalo s partnerjem.

In prav zato vam danes, na podlagi teh, teoretično-empiričnih izkušenj, lahko zelo suvereno rečem samo: lubice moje, dejte se no zbudit – pogoj za to, da moški (kvazi) “bratsko-sestrsko prijateljuje” z  vami, je nek MINIMUM telesne privlačnosti in simpatičnosti.

Temu Joži reče po domače, da si ves čas s takšnim prijateljčkom “na robu fuka”.

Al se je ta že zgodil (pa se ni razvilo iz tega nič več, a vseeno “poraženi” še ni čist vrgel svojga mitraljeza v koruzo…) al se bo pa zlooooooo kmalu pripetilo intimno zbližanje.

Torej to v nobenem primeru ni vibracijsko ali energetsko “čista” situacija, če imaš partnerja.

Ej, spet vas slišim, kako ste vse jezuspumagikajgrešnegapatalegovori! zgrožene, ker sem vas požokala z neusmiljeno resnico v tisto vaše infantilno samozatajevanje.

In če se boste še naprej delale pred mojimi očmi samooklicane Device Marije, vam bom v šusu to božjo krono z glave zbila z retoričnim vprašanjem;  a ve se pa igrate to igrico (kvaziNEseksualnega) zaupništva in zavezništva z moškim, če ima on gnile zobe in mu kocine iz nosa štrlijo kot brada kralju Matjažu pod Peco?

Ne.

Vsaj malo privlačen vam pa tale soul-frendićek le mora biti, drži?!

No, pri moškemu ima pa ta, vizualni del, še silovitejšo težo pri vzpostavljanju (in ohranjanju) stikov z nasprotnim spolom.

In slišim vas, kako mi očitate, da Joži gleda na ta segment v partnerstvu izključno skozi svojo perspektivo erotomanke, ki naj bi požgala vse kar leze in gre. Če nameravate mojo kompleksno dušo zreducirati samo na fuk-segment zgolj zato, da bi nekako “upravičili” vaše lastno življenje v temi in zablodi, se mi pa sploh odtrga. Pa ne zato, ker vas v tem primeru res ne morem “razsvetliti” (četudi je s te moje, Slavetomyself-prižnice, precej spodbudneje kričati, če se vsaj koga od vas kaj koristnega prime…!), ampak, ker mi je takšna, pavšalna obsodba, nespoštljiva do tolikih let mojega garanja na sebi s strokovnim cefranjem lastne podzavesti (za kar moraš poleg volje in discipline imeti tudi norost in pogum, ker v lasten drek ni prav prijetno nosu pomakat…) in analiziranjem psihe moškega.

Zato še s toliko večjo gotovostjo lahko trdim –  ko boš še tretjič prijokala k svojemu “zunajzakonskemu zavezniku s penisom”, kako je tvoj mož ali fant nerazumevajoč do tebe al pa da se žge z babami naokrog k prheftan, ti bo ta tvoj “prijateljček” poleg svežega robčka podaril še vljudnostni trepljaj po riti ali pa bo s tistim opravičujočim izrazom bebčka na obrazu upssoripogledmijeušelmaloprenizko!-poskeniral tvoje joškice.

No, pa smo že na pol poti v pogubo in razvrat.

“Hop, Cefizelj, pa te imam!”, je vzkliknil policist v Butalah, ko je ujel razbojnika Cefizlja, ki je menda ‘zadušil sedem ljudi in tri ženske’.

In Joži je – kot vsi najhujši, nekdanji kriminalci – neusmiljena policistka v teh naših Butalah.

Ker sem brutalno iskrena do same sebe in do lastnih (tudi tistih, najbolj pritajenih in pred samo seboj zakamufliranih!) impulzov, mi glede tega tudi nihče drug ne more več buč prodajat.

Tudi katera od mojih ljubih, “nadomestnih” hčera ne.

(Kot študentka sem bila veliko let varuška – ker so mi otroci fajn kot mali Bude v večno polnih plenicah in ker je bilo to tudi komplementarno z mojim vodenjem otroških oddaj, pisanjem diplome o vplivu televizije na otroke in pisanjem člankov za revijo Moj malček. In zato ima Joži iz treh družin kar šest “sposojenih otrok”, ki so seveda danes že odrasle osebe, najstarejša od njih ima pa že dve svoji hčerkici!).

No in zadnjič mi je ena od njih, ki je še najstnica, povedala z navdušenjem, da sta šla s “prijateljem” skupaj kupovat modrc za njegovo punco.

Pa ne me jebat!

Koga maš ti za norca?!? Samo sebe?!?

I don’ buy that shit anymore.

Pa to je eklatanten primer “samonatega” za prvošolčke!

Tip je dejansko posredno – TEBI kupoval modrc! (Al ti ga bo pa zelo kmalu, ker nekaj škriplje tam v njegovi zvezi, pa čeprav si najbrž še sam noče tega priznati…)

In zato se meni, Joži, v tej moji reinkarnaciji, v tem lajfu, ne bo zgodilo, da bi tolerirala od svojega tipa “prijateljico”, ki bi jo imel že od prej (in druženja z njo ne bi nameraval opustiti kljub partnerstvu z menoj) ali pa, če jo je celo naknadno privlekel v svoj lajf.

Pol kr takoj odjebi, muci.

Ker če sem jaz moškemu partnerka, potem to pomeni, da je v meni našel – poleg seksualne boginje na čim večih področjih intime (ne delam si namreč več utvar, da si drug drugemu lahko pokrijemo res ves spekter svojih fantazij…!) – tudi prijateljico, zaveznico in nezamenljivo sogovornico…..Ja – a zdaj bo pa z neko punčaro al pa drugo gospo  imel debate o lajfu na kufetih?!

Ej, te pravljice o Butalcih kar komu drugemu pripovedujte, Joži ne.

Če si res v srečni, izpolnjujoči dvojini, potem nima prijatelj nasprotnega spola kaj iskati ob tvojem partnerju ali partnerki.

No, RAZEN, če ni ekspliciten gej ali lezbijka.

Pa še tu je teren skrajno spolzek; Joži ima pestre izkušnje tudi glede tega….tudi gej je samo moški. Ob lepi (in ponavadi rahlo čustveno pofrdirbani) ženski. Ni prav dolga pot, da se (lahko sicer samo momentalno, včasih pa tudi doživljenjsko), tudi gej v takšni, samaritanski poziciji, prekonvertira v strejta.

….pa smo spet v kurbariji!

Mah, klinc, jst se predam.

Ne morem več.

Mogoče moram kot upehani policist v Butalah (ki mu zloglasnega Cefizlja itak nikoli ne uspe zares ujeti, ker mu vsakič na drugih vratih pekarne pobegne, ko pa čuva vas pred Turki in se zaplete v grm robid, je pa prepričan, da so ga Turki napadli in zato v histeriji zbudi celotno vas!), raje kandidirati za miss Butal 2018.  (Ravno na Miklavža, 6. decembra, je menda tekmovanje.)

Ker potem bom ponotranjila ta, ljubko-tepčkast miss-pogled na svet in bo vse, za kar bom še morala “skrbeti” ob moškem to, ali imam nezguncano tisto geliš-packarijo na nohtih, ali imam na židovski heksagram pobrit bikini (Davidova zvezda nad sramno kostjo je letos ful in, če še ne veste..!) in dovolj dobro zabetonirane umetne trepalnice.

No, pa da sirote v Ugandi ne bodo lačne in da bo mir na svetu.

Ja, to je to.

To je Jožičina prihodnost.

Grem še danes vrnit policijsko opravo in izpolnit elektronsko prijavnico za tekmovanje za miss. (Če sem bila leta 2004 miss piarovk po izboru bralcev Dela, bom pa ja še tele Butale nekak zmogla…)

In….bom kar pohitela, da me prej ne sreča pamet!!!

 

Ellen von Unwerth Photography.

 

2 komentarja
  • Dani
    Posted at 10:57h, 16 septembra Odgovori

    Draga moja, glede na to, da sem šele letos prebrala tole tvojo super zadevico, me zanima, če so prijave za Miss Butal 2019 pa že zaključene, ker mislim, da letos pa ti sigurno ne bi zmagala, he he. 2019 bi ti prevzela lento…pa ne bi razlagala, ampak jaz, ki se imam za neko poznavalko moških, priznam Kapitulacijo. Več pa ni. Zdaj pa na drevo, pa gajbo piva zravn in nikol več dol….se malo hecam, ampak bravo tebi za Slavetomyself, odlična zadeva:)

    • Jožica Srbež
      Posted at 23:29h, 16 septembra Odgovori

      Hvala, draga Danica in me res veseli, če so vam oji zapisi všeč. (Joj, se moram pozanimat, kako je s prijavo na Miss butal 2019 in vam javim!) 😉

Post A Comment