Čeprav je v teh časih, ko sta jamranje in kritizerstvo, ki ju seveda porajata strah pred neznanim in razvajenost zaradi vsesplošnega udobja preteklih let, postala vsakodnevna duhovna folklora, skorajda bogokletno reči, da je življenje v bistvu eno čarobno in čudovito potovanje, si bom vseeno drznila napisati takšno perverzijo!

Čeprav me je usoda na momente fino prejebala (pa teh njenih klofut, po katerih sem videti približno tako besno-nevrotična kot tale punčara na fotki, še zdaleč ni konec!), ga brezpogojno ljubim z vso silo nazaj, in to v vseh njegovih pojavnostih

In lajf je zloooooo fer – vse to mi vrača v tisočerih edinstvenih trenutkih, predvsem pa v notranji moči, intuitivni presoji in preudarnosti, s katerimi včasih bolj, drugič pa, jebiga, malo manj vešče pohendlam še tako zahtevne osebne ali poslovne situacije.

Zdržim jih pa zdaj mnogo lažje kot nekoč tudi zato, ker vem, da samo najtežje poti vodijo do najbolj božanskih destinacij.

Grem ustvarjat nov zapis za blog, vam pa super vikend!

#sobotniutrinek #JožicaSrbež.