A ste res bestičke sami sebi? Mini nedeljska pridiga o pozitivnem egocentrizmu.

🖤 Briljantno!!! 🖤 Bolj u nulo tale Horacio skor ne bi mogel treščit. Kot da bi bil njegov spodnji citat “custom made” – eden najčistejših in najpreciznejših povzetkov mojega samozadostnega modus vivendi-ja.

Je pa seveda s to notranjo naravnanostjo tudi večji izziv najti človeka, spirtual buddyja, na tvojih frekvencah. Ker klasična dvojina, ki žal temelji na (ponavadi zakamufliranem) energetskem parazitiranju, zame odpade.

Meni je tak tip, “povprečnih in normalnih ljudi”, ki ne znajo pohendlat lastnih demonov (še bolj pa angelov, ti so šele zajebani!!), ki jih samota in tišina rukneta na površje in se raje obdajo z ropotom druge osebe, kot da bi se soočili s tem čudovitim Gardalandom v sebi, izpod radarja. Resno.

Če mi je pa kakšen moški res kardinalno non-fuckable, mi je pa tak, pri katerem zavoham nesposobnost uživati v družbi samega sebe.

Tak, ki kronično hrepeni po tem, da si podjarmi ali pa, da je podjarmljen.

Ampak, da privlečeš nase v tem smislu uravnoteženo osebo (četudi trenj tudi potem ni konec, samo mogoče se ne ukvarjaš ravno z osnovnošolskimi lekcijami iz posesivnosti!), moraš najprej to žarčiti sama. Zato bi že danes, tole nedeljo, vsaki od vas, od srca privoščila to, da postane bestička sami sebi.

Že vsaj 1243-krat sem vam trobentala o tem pozitivnem egocentrizmu, pa vam bom še enkrat. Ker potem pa nastopi v vas – ne glede na kakršnekoliže življenjske okoliščine! – nor filing “nepremagljivosti”.

To je pa nekaj najbolj jebačko, duhovno-erotičnega, kar lahko doživite.

Ker od tam naprej – je pa res mogoče: FSE! ❤️

 #jožicasrbež #nedeljskapridiga

 

No Comments

Post A Comment